Slovenščina - Slovenian

Test običajnega prebivališča in pravica do prebivanja

Zapletenost teme, razlaga prava ter pogostnost odločb Evropskega in nacionalnih sodišč zahteva zlasti glede vprašanja pravice do prebivanja v večini primerov strokovni nasvet.

Ta članek je namenjen kratki razjasnitvi vprašanj:

Kaj je test običajnega prebivališča?

Kaj je pravica do prebivanja?

Na koga vpliva?

Na katere prejemke vpliva?

Test običajnega prebivališča (HRT)

V poznih 1980-ih letih je britanska vlada, zaskrbljena zaradi opaženega privlačnega učinka sistema socialnih ugodnosti v Združenem kraljestvu (UK), pod naslovom „Turizem ugodnosti“ poskušala vplivati na preventivni ukrep za zmanjševanje zahtevkov za prejemke za ljudi, ki prihajajo v Združeno kraljestvo iz tujine.

Leta 1994 je ta zaskrbljenost privedla do nove zakonodaje, za katero se je domnevalo, da predstavlja preventivni ukrep.

Nova zakonodaja se imenuje Test običajnega prebivališča (HRT). HRT se enako uporablja tako za Britance kot tudi ljudi iz drugih držav.

Bistvo zakonodaje je, da mora vsakdo, ki pride v Združeno kraljestvo in želi uveljavljati prejemke socialne varnosti, dokazati, da ima v Združenem kraljestvu običajno prebivališče. Vendar za ta test ni dejanske opredelitve.

Kako opraviti test

Da bi opravili test HRT, morajo prosilci dokazati, da:

1. so prostovoljno v Združenem kraljestvu
2. so prebivalci Združenega kraljestva
3. imajo določen namen ostati v Združenem kraljestvu
4. so v Združenem kraljestvu prebili zadostno dolgo obdobje

Če zahtevki za prejemke ne uspejo, ker prosilci niso opravili testa HRT, bodo sodišča in nacionalna sodišča take zahtevke obravnavala na podlagi posebnih okoliščin v posameznih primerih. To pomeni, na osnovi dejstev vsakega primera in v kakšni zvezi so ta dejstva s štirimi zgoraj opisanimi ključnimi dejavniki.

Kot posledica je bila oblikovana sodna praksa (odločbe sodišč). Odločbe glede na posebna dejstva vsakega primera določajo, na kateri stopnji se lahko za prosilca šteje, da je opravil test.

Eden izmed ključnih dejavnikov je na primer zadostno dolgo obdobje. To je dejansko obdobje, ki ga je prosilec preživel v Združenem kraljestvu. Komisar za socialno varstvo je izjavil, da je to lahko obdobje od enega do treh mesecev bivanja v Združenem kraljestvu.

Vendar to ni odločilno. Zdi se, da so vsi štirje ključni dejavniki v medsebojnih odnosih in da je celotna slika tista, ki določa rezultat.

Zato je mogoče reči, da je dejansko vprašanje, ali nekdo običajno prebiva v Združenem kraljestvu ali ne. Dejstva posameznih primerov, presojena glede na štiri ključne dejavnike.

Test HRT je bil zadostno učinkovit pri preprečevanju, da bi ljudje prihajali v Združeno kraljestvo za krajša obdobja in uveljavljali prejemke.

Vendar pa test HRT ni bil učinkovit pri ustavitvi tistih, ki so postali stalni prebivalci, da ne bi uveljavljali prejemkov v daljšem obdobju v teku njihovega bivanja v Združenem kraljestvu. Tako je britanska vlada maja 2004 uvedla pravico do prebivanja.

Pravica do prebivanja (R2R)

Evropsko unijo (EU) so pred 1. majem 2004 sestavljale naslednje države:

Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Republika Irska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

K omenjenim spadajo še Islandija, Lihtenštajn in Norveška, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in ne EU ter od 1. junija 2002 še Švica, ki pa ni članica EGP.

1. maja 2004 se je EU pridružilo deset (10) novih držav. Te se imenujejo "države pristopnice".

Lahko rečemo, da so države pristopnice iz leta 2004 glede na upravičenost do prejemkov (glejte spodaj) sestavljene iz dveh ločenih skupin:

Državljani A2: Malta in Ciper.

Državljani A8:Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovenija in Slovaška republika.

1. januarja 2007 sta se EU pridružili tudi Romunija in Bolgarija. Položaj teh državljanov je glede zahtevkov za prejemke isti kot za državljane A8. Pogosto so imenovani državljani A2, kar je nekoliko nejasno. V tem članku zaradi poenostavitve kot državljane A2 navajamo Malto in Ciper.

Vlada Združenega kraljestva je pri obravnavanju glede zahtevkov za prejemke bolj naklonjena državljanom A2 kot pa državljanom A8 ter državljanom Romunije in Bolgarije.

Vse omenjene države imajo pravico do prostega gibanja med državami članicami. Vendar morajo državljani A8, kot bomo videli kasneje, v nasprotju z drugimi državljani "registrirati"svoje delo, čeprav se lahko v Združenem kraljestvu prosto gibljejo in iščejo zaposlitev, Romuni in Bolgari pa morajo biti "pooblaščeni"delavci.

Ker je vlada Združenega kraljestva razumela, da test HRT ne bo zadostno učinkovit pri preprečevanju zahtevkov za prejemke, je spremenila svojo zakonodajo in uvedla test pravice do prebivanja, ki ga izvaja od 1. maja 2004.

Posledično so bili zaradi uveljavitve sprememb v zakonodaji spremenjeni vsi predpisi o prejemkih, vezanih na osebne prejemke.

Zato od 1. maja 2004 nihče, ki nima pravice do prebivanja, tudi nima običajnega prebivališča v Združenem kraljestvu, Republiki Irski in v Skupnem potovalnem območju (SPO).

(SPO) je sestavljeno iz Kanalskih otokov in otoka Man.

To pomeni, da je oseba, ki nima "običajnega prebivališča", označena kot "oseba iz tujine" (OIT). Učinek OIT je, da ima za namene prejemkov veljavno količino "nič".

Kaj pravzaprav pomeni pravica do prebivanja?

Pravica do prebivanja v nasprotju s testom običajnega prebivališča, ki enako vpliva na britanske in nebritanske državljane, v glavnem vpliva na državljane EU in EGP.

Pravica do prebivanja je enostavno zahteva, da oseba lahko dokaže, da ima pravico (dodeljeno po pravu) do prebivanja v Združenem kraljestvu.

Nima vsakdo pravice do prebivanja v Združenem kraljestvu. Zakon o priseljevanju iz leta 1971 zagotavlja, da imajo samo ljudje s pravico do bivališča (britanski državljani) pravico do prebivanja in prostega gibanja znotraj države in iz nje. Vsi ostali morajo imeti dovoljenje. Potemtakem je oseba, ki potrebuje dovoljenje bodisi za vstop ali za bivanje v Združenem kraljestvu, pa le-tega nima, tam ilegalno.

Članstvo v Evropski uniji zahteva, da imajo nekateri evropski državljani pravico do vstopa in nadaljnjega bivanja v Združenem kraljestvu tudi brez dovoljenja. Oddelek7 Zakona o priseljevanju iz leta 1988 zagotavlja, da oseba ne potrebuje dovoljenja za vstop ali nadaljnje bivanje, če je upravičena do "na podlagi izvršljive pravice Skupnosti ali katere koli določbe v skladu z oddelkom 2(2) Zakona Evropskih skupnosti iz leta 1972."

Noben državljan EGP ne potrebuje dovoljenja za vstop v Združeno kraljestvo – Uredba 11 Uredb o priseljevanju (EGP) iz leta 2006. Vendar ne obstaja nobena enakovredna določba, ki bi dodeljevala pravico do nadaljnjega bivanja v Združenem kraljestvu vsem državljanom EGP. Če ne morejo najti izvršljive pravice Skupnosti, do katere bi bili upravičeni, potrebujejo za nadaljnje bivanje v Združenem kraljestvu dovoljenje. Če takega dovoljenja nimajo, so v državi ilegalno.

To pomeni, da dejansko nimajo pravice do nadaljnjega bivanja v Združenem kraljestvu, čeprav je zelo malo verjetno, da bodo kdaj prisilno odstranjeni. Če nimajo pravice do nadaljnjega bivanja, tudi nimajo pravice do prebivanja. Če nimajo pravice do prebivanja, ne morejo uveljavljati prejemkov..

Ker večina izvršljivih pravic Skupnosti pripada ekonomsko aktivnim ljudem, je test pravice do prebivanja uspešen in učinkovit način za preprečevanje dostopa do prejemkov mnogim ekonomsko neaktivnim ljudem.

Na katere prejemke vpliva?

Vpliva samo na naslednje prejemke:

Tako pravica do prebivanja kot tudi test običajnega prebivališča:

• pokojninski dodatek
• varstveni dodatek
• dodatek iskalca zaposlitve na podlagi prihodka
• stanovanjski dodatek
• prispevek davka na premoženje

Samo test pravice do prebivanja:

• dobropis davka na otroka
• otroški dodatek

Eden izmed načinov za upravičenost do prejemkov je, da se najprej preveri, ali je prosilec izvzet tako iz HRT kot tudi iz R2R. Če ni izvzet, se nadalje preveri, ali ima običajno prebivališče in nato, ali ima pravico do prebivanja.

Kdo je izvzet?

1- delavci EU (ne državljani A8 ali državljani Romunije in Bolgarije – glejte 2 spodaj):

Delavci so izvzeti iz obeh testov in lahko uveljavljajo vse prejemke za zaposlene (npr. stanovanjske dodatke; prispevke davka na premoženje, otroški dodatek, dobropis davka na otroka, dobropis davka na delo itd) ob predpostavki, da izpolnjujejo pogoje upravičenosti.

Za opredelitev, kdo je delavec ali koliko ur dela se zahteva, ali kakšna vprašanja lahko postavi Ministrstvo za delo in pokojnine (DWP) za ugotavljanje statusa delavca, je najbolje poiskati nasvet, ker opredelitve večinoma prihajajo iz odločb Sodišča Evropskih skupnosti (SES).

2-Registrirani delavci iz A8:

Državljani A8 morajo registrirati svoje delo pri svojih delodajalcih in Ministrstvu za notranje zadeve. Ponovno se morajo registrirati, če nastopijo novo zaposlitev. Plača se samo ena pristojbina za registracijo na začetku prve zaposlitve. Z registriranim delom morajo nadaljevati 12 neprekinjenih mesecev (minus 30-dnevni odlog).

Državljani Romunije in Bolgarije morajo biti "pooblaščeni delavci" 12 mesecev.

Med delom (in ko se šteje, da je oseba delavec), lahko uveljavljajo vse prejemke za zaposlene. Če prekinejo delo znotraj 12-mesečnega obdobja, vsi prejemki za delavce prenehajo.

Vendar so nekateri državljani A8 (podobne določbe obstajajo za romunske in bolgarske državljane) lahko zaščiteni pred registracijo, če:

• so imeli dovoljenje za vstop ali nadaljnje bivanje na dan 30.04.04, za katerega ne veljajo pogoji omejevanja zaposlovanja
• so legalno delali pred 30.4.04 in zaključili 12 mesecev brez prekinitve*, bodisi pred tem datumom ali po njem
• gre za državljana A8, ki je legalno delal 12 mesecev od 30.4.04, brez prekinitve*
• gre za delavce, napotene na delo v drugo državo
• gre za družinskega člana državljana EGP

3- Samozaposlene osebe, vključno z državljani A8:

Lahko uveljavljajo vse prejemke za zaposlene. Samozaposlena oseba se mora registrirati pri Upravi za notranje prihodke. Občasno lahko DWP trdi, da prosilca ne šteje za samozaposleno osebo. Morda boste pri tem potrebovali nasvet.

4-Zadržanje statusa delavca:

To je zapleteno področje prava.

30. aprila 2006 je bila uvedena nova Evropska direktiva, ki je razveljavila vse razen nekaterih prejšnjih Direktiv in Uredb EU. Večina sodne prakse glede zadržanja statusa delavca, ki je temeljila na prejšnjih direktivah in uredbah, sedaj morda ni več veljavna.

Direktiva je poznana kot Direktiva ES o običajnem prebivališču 2004/38. Prenesena je bila v notranje uredbe Združenega kraljestva, in sicer v Uredbe o spremembah socialne varnosti (osebe iz tujine) 2006 ter Uredbe o priseljevanju (Evropski gospodarski prostor) 2006. Vsa ta zakonodaja je dosegljiva na internetu.

Po uvedbi Direktive 2004/38 so lahko prosilci upravičeni do prejemkov (s tem da dokažejo, da so zadržali status delavca), če niso na delu zaradi bolezni ali nesreče; so izgubili delo prostovoljno ali neprostovoljno; so delali več ali manj kot leto dni; ali so imeli pogodbo za določen čas, ki se je končala. Pomembno je, da za pravilno ugotovitev, ali obstaja upravičenje, poiščete strokovni nasvet.

5- Družinski člani:

Družinski člani delavcev, samozaposlenih oseb in tistih, ki so zadržali svoj status delavca ali samozaposlene osebe, so izvzeti iz HRT in R2R. Družinske pravice so parazitske, zato morate najprej ugotoviti kvalificirano osebo.

Na primer:

20-letna hčerka osebe, ki je v eni izmed zgornjih skupin, uveljavlja otroški dodatek. Prejemekse mora dodeliti, ker ima njen oče pravico do prebivanja in zaradi tega ima tudi sama pravico do prebivanja.

Družinski člani so:

• zakonski ali civilni partner;

• potomci relevantne osebe ali njihov zakonski partner /civilni partner, ki so mlajši od 21 let ali njihovi vzdrževanci;

• Vzdrževani neposredni sorodniki v ravni vrsti relevantne osebe ali njihov zakonski / civilni partner, npr. starši ali stari starši.

• partnerji; če se lahko dokaže dolgo in trajno razmerje.

Zraven zgoraj navedenega, imajo pravico do prebivanja tudi nekateri člani razširjene družine, ki jih je pooblaščena oseba (to je delavec ali samozaposlena oseba ali oseba, ki je zadržala status delavca) vzdrževala in ostanejo vzdrževani, vendar morajo za to biti izpolnjeni določeni pogoji. Morda boste pri tem potrebovali nasvet.

6- Ljudje s pravico do običajnega prebivališča:

Oseba, ki je v Združenem kraljestvu prebivala "zakonito" 5 let, ima pravico do običajnega prebivališča. "Zakonito" ni opredeljeno v Direktivi EU in notranje uredbe navajajo, da gre za bivanje "v skladu s predpisi" v neprekinjenem obdobju 5 let. To velja tudi za družinske člane državljanov držav, ki ne pripadajo EU in so v skladu s predpisi prebivali v državi 5 let.

Neprekinjenost zadržanja ni prekinjena, če gre za:

• odsotnost iz Združenega kraljestva za 6 mesecev ali manj v letu
• odsotnost iz Združenega kraljestva zaradi obvezne vojaške dolžnosti
• odsotnosti za največ neprekinjeno leto zaradi razlogov, kot so nosečnost in rojstvo, resne bolezni, študij ali poklicno izobraževanje ali čezmorska napotitev na delo

Na primer: X, nemški državljan, pride v Združeno kraljestvo leta 2002. Neprekinjeno je delal ali bil samozaposlen 5 let. Leta 2008 zaprosi za trajno pravico do prebivanja. Ker je bil v Združenem kraljestvu 5 let "legalno" [to pomeni, da je bil delavec, ne da bi imel vizum ali potreboval dovoljenje za bivanje v UK] v skladu z Uredbami o priseljevanju (Evropski gospodarski prostor) 2000, se mu mora podeliti trajna pravica do prebivanja in zato lahko uveljavlja prejemke brez omejitev.

Zato bo za osebo, ki živi v UK in prejema varstveni zahtevek ali dodatek za iskalce zaposlitve za večino zahtevanega 5-letnega prebivanja (verjetno zaradi prehodne zaščite) zelo malo verjetno, da bi se jo obravnavalo za trajno pravico do prebivanja.

To je zapletena zadeva in morda boste potrebovali nasvet.

Če niste izvzeti

Najprej je potrebno razjasniti, ali ima prosilec običajno prebivališče v Združenem kraljestvu. Glejte zgoraj za opredelitev, kdo je.

Nekateri ljudje so izvzeti (glejte zgoraj) in nekateri avtomatično opravijo test, če so:

• delavci A8, ki so zaključili 12-mesečno registrirano zaposlitev
• samostojni ljudje

Vsakdo drug, vključno z britanskimi državljani, ki se vrnejo v Združeno kraljestvo, mora opraviti test.

Ko opravijo HRT, morajo prosilci dokazati, da imajo pravico do prebivanja.

Kdo avtomatično opravi test pravice do prebivanja?

Britanski državljani, ki se vrnejo v Združeno kraljestvo izven SPO

Državljani SPO, ki pridejo v Združeno kraljestvo izven teh držav

Delavci A8, ki so zaključili 12-mesečno registrirano zaposlitev

Iskalci zaposlitve iz EGP, ki uveljavljajo JSA (ne A8)

Študenti

Samostojni ljudje

Ljudje, ki nudijo storitev (enako kot samozaposlene osebe, vendar začasno)

Vendar pomnite, da za študenta, za katerega se šteje, da je avtomatično opravil test, ni nujno, da bo lahko uveljavljal prejemke, vezane na osebni prejemek.

Potrebno je namreč narediti poročilo o zmožnosti do samovzdrževanja. V takšnih okoliščinah (npr. študentka mora zaradi nosečnosti prekiniti študij in mora zahtevati varstveni dodatek) je lahko v pomoč samo evropska razlaga prava (odločbe SES). Poiskati morate nasvet.

Kaj, če pravica do prebivanja ni avtomatično podeljena?

Direktiva 38/2004/EGS od 30. aprila 2006 zagotavlja, da obstajajo tri obdobja, v katerih lahko ima oseba pravico do prebivanja; do tri mesece, med tremi meseci in petimi leti ter po petih letih. Običajno prebivališče (po petih letih prebivanja) je bilo že deloma obravnavano.

(a)- Prvi trije meseci:

• iskalec zaposlitve
• delavec
• registriran delavec A8
• samozaposlena oseba
• samostojna oseba, vključno s študenti
• družinski člani zgoraj navedenih

Iskalci zaposlitve (ne državljani A8 ter državljani Romunije in Bolgarije – ti lahko uveljavljajo dodatek za iskalce zaposlitve po tem, ko zaključijo 12-mesečno registrirano ali pooblaščeno delo) lahko uveljavljajo dodatek za iskalce zaposlitve med prvimi tremi meseci. Vendar to ne pomeni, da ne morejo biti zajeti v test običajnega prebivališča (glejte zgoraj).

(b)- med tremi meseci in petimi leti :

Prosilec mora biti za uveljavljanje prejemkov "pooblaščena oseba".

Pooblaščeni ljudje so:

• iskalci zaposlitve (ponovno; državljani A8 ter Romunije in Bolgarije po tem, ko zaključijo 12-mesečno registrirano ali pooblaščeno delo)
• delavci
• registrirani delavci A8
• samozaposleni ljudje
• samostojni ljudje, vključno s študenti
• družinski člani zgoraj navedenih

Nekaj pomembnih postavk:

1- Državljan EU lahko uveljavlja dodatek za iskalce zaposlitve (JSA), v kolikor prosilec dokaže, da resnično in učinkovito išče zaposlitev, če opravi test HRT, kot je navedeno zgoraj.

2- Državljan A8 ali romunski/bolgarski državljan (razen če so zaščiteni – glejte zgoraj) mora zaključiti 12 mesecev neprekinjenega (minus 30-dnevni odlog) registriranega ali pooblaščenega dela, preden lahko zahteva dodatek za iskalce zaposlitve ali uveljavlja prejemke na podlagi zadržanega statusa delavca.

3- Če je državljan EU izvzet iz obeh testov (glejte zgoraj, kdo je), ali če opravi test pravice do prebivanja, imajo pravico do prebivanja tudi njegov zakonski partner, civilni partner, otroci, mlajši od 21 let ter njegovi neposredni predniki, vključno z nekaterimi člani njegove razširjene družine, in lahko uveljavljajo prejemke.

4- Varstveni dodatek se ne izplača državljanom EU na podlagi statusa samohranilca.

5- Varstveni dodatek se lahko izplača začasno, če je prosilec zadržal status delavca zaradi bolezni ali nesreče pri delu. Morda boste pri tem potrebovali nasvet.

6- Državljani EU (vključno z državljani A8 ter Romuni in Bolgari) lahko uveljavljajo vse prejemke za zaposlene, če dokažejo, da so "delavci" ali "samozaposlene osebe". Državljani A8 ter romunski in bolgarski državljani lahko prejemajo te prejemke med delom, če pa z delom prenehajo v 12 mesecih obveznega registriranega/pooblaščenega dela, se plačilo prejemkov prekine in ker ne morejo zahtevati dodatka za iskalce zaposlitve, ni plačljiv tudi noben drug soroden prejemek kot na primer dobropis davka na otroka ali stanovanjskega dodatka.

7- Nekateri državljani EU (npr. samohranilci) so lahko prejemali varstveni dodatek zaradi prehodne zaščite, ko je leta 2004 stopila v veljavo nova pravica do prebivanja. Ta zaščita preneha, če se prekine upravičenost do prejemkov ali če obstajajo drugi prejemki, vezani na osebne prejemke, upravičenost do teh prejemkov preneha. Pri tem poiščite nasvet.

8- Nekateri državljani EU so morda prejemali varstveni dodatek kot samohranilci zaradi tega, ker so bili osnovni skrbniki. To pomeni, da so morebiti trdili, da imajo v skladu s členom 12 Uredbe ES 1612/68 in njegove razlage na podlagi odločbe Evropskega sodišča v zadevi Baumbast sami pravico do prebivanja kot osnovni skrbniki otrok, ker imajo njihovi otroci pravico do prebivanja zaradi njihove pravice do izobraževanja v Združenem kraljestvu. Nedavno je Komisar Združenega kraljestva za socialno varstvo razložil pravo drugače in lahko se zgodi, da prosilci ne morejo več dokazovati svojega primera, kot so ga lahko prej. Morda boste pri tem potrebovali strokovni nasvet.

9- Pomnite, da drugi prejemki, kot na primer nadomestilo za življenje oviranih oseb, dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za oskrbo ter vse druge prispevne dajatve (na podlagi nacionalnih prispevkov za zavarovanje), kot so dajatve za delovno nezmožnost, niso zajeti v HRT ali R2R. Pomembno je ugotoviti, ali je državljan EU upravičen do zgoraj navedenih prejemkov, ali na primer do obveznega nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, obveznega nadomestila za materinstvo ali materinskega dodatka. Glejte 10 spodaj.

10- Prav tako pomnite, da Uredba ES 1408/71 dovoljuje seštevanje nacionalnih prispevkov za zavarovanje, plačanih v drugi državi članici za namene prispevnih dajatev (npr. dajatev za delovno nezmožnost) v Združenem kraljestvu.

11- Obstaja tudi pravica do prebivanja za družinske člane kvalificirane osebe (glejte zgoraj za opredelitev) po smrti ali ločitvi, prenehanju ali razveljavitvi poroke, če je družinski član sam državljan EU ali druge države. Pravila se razlikujejo za družinske člane EU ter drugih držav. Ustrezne določbe je mogoče pridobiti iz Direktive 2004/38 ter v Združenem kraljestvu v skladu z določbami Uredb o priseljevanju (Evropski gospodarski prostor) 2006. Morda boste o tej zadevi potrebovali nasvet.

12- Pogosto se zgodi, da iskalec zaposlitve, ki zahteva dodatek za iskalce zaposlitve in posledično prejema stanovanjske prejemke in, če je primerno, otroški dodatek, dobropis davka na otroka itd., zboli. Pogosto se mu svetuje, naj zahteva varstveni dodatek. Prosilci tudi zahtevajo varstveni dodatek, ker se jim svetuje, da lahko to naredijo, ker so samohranilci (eden izmed pogojev upravičenosti do varstvenega dodatka v Združenem kraljestvu). TO NI PRAVILEN NASVET in bo vodil do izgube vseh povezanih prejemkov.

Ta članek je povzetek testa običajnega prebivališča ter pravice do prebivanja.

Položaj prava v teh zadevah, zlasti pravice do prebivanja, se hitro spreminja. Razlog za to je pogostnost in razlaga prava domačih in evropskih sodišč.

Zaradi zapletenosti zadeve boste morda morali poiskati strokovni nasvet o tem, kako bodo ti testi prizadeli vas ali vaše stranke.

Essie Rashidschi

Strokovna svetovalna služba

London Advice Services Alliance

februar 2008